Ali veste, kaj morate oblikovati? Ja, vem, vse vam piše v briefu. Ampak ne mislim tega.
Ali veste, kaj bi radi oblikovali, da bi si povečali prihodke in optimizirali (oblikovalske) procese?
Potrebujete oblikovalsko strategijo. Verjamem, da to zveni zapleteno, a dovolite mi, da pojasnim, kaj mislim s tem.
Kaj je to dizajn strategija?
Dizajn strategija je most med poslovno strategijo, strateškim načrtovanjem, oblikovalskim razmišljanjem in načeli oblikovanja.
A ne gre zgolj za številke, vključuje tudi vizualno strategijo. Cilj strategije je dobiti uvid v to, kako bo videti vaš proizvod ali blagovna znamka, da bo izstopala iz konkurenčne ponudbe in ustvarjala močno čustveno povezavo z vašimi strankami.
Poglavitna razlika med »staro dobro« korporativno strategijo in oblikovalsko strategijo je v nenehni povratni zanki, ki zagotavlja neprenehno učenje, izboljševanje in rast.
Oziroma, kot Ben Crothers, nekdanji glavni oblikovalski strateg pri Atlassian, pravi v našem pogovoru:
Dizajn strategija je način, kako prevesti namen nekega posla, proizvoda ali storitve v izkušnjo tega posla, proizvoda ali storitve (in spet nazaj!). Tako prinaša pogosto manjkajoč vezni člen med tistim, kar podjetje hoče, in tistim, kar ljudje potrebujejo.
To ponavadi zaobjema:
- Kaj uspeh sploh pomeni (in komu) ter kako ga meriti,
- Težavo, ki jo je treba rešiti,
- The unique value proposition,
- Nabor oblikovalskih načel.”
Dizajn strategija upošteva zaželenost, dosegljivost in izvedljivost. Združuje potrebe uporabnikov, poslovne cilje in tehnične omejitve, da bi oblikovalsko zagotovila najboljšo možno rešitev – tisto, ki prinaša kompetitivno prednost.
Dizajn strategija v tem procesu povezuje raziskovalne ugotovitve, znamčenje, dizajn načela/načela oblikovanja, produktno oblikovanje, grafično oblikovanje, oblikovanje embalaže, UX-oblikovanje in trženje. Služi kot vodilo za doseganje prepričljivega, brezhibnega in uporabnega oblikovanja, ki obenem komunicira tudi vrednote vaše znamke.
Dizajn strategija je sicer precej široko področje, ampak dajmo ga povzeti v nekaj ključnih vprašanjih, ki zahtevajo odgovor:
- Katero težavo oziroma izziv skuša podjetje nasloviti in zakaj?
- Kako lahko olajšamo življenja naših strank? (če prvenstveno naslavljamo neko težavo)
- Kako lahko strankam ugodimo še bolj kot doslej? (če se prvenstveno posvečamo izboljševanju obstoječe rešitve)
Poglejmo si zdaj, zakaj torej potrebujete oblikovalsko strategijo.
Zakaj je dizajn strategija pomembna?
Morda se na prvi pogled zdi, da dizajn strategija nima veliko skupnega z oblikovanjem, kot si ga večina ljudi predstavlja. Kljub temu pa dizajn strategija vodi v uspešno oblikovanje; in uspešno ter strateško oblikovanje nam lahko prinese ogromno.
Uspešno oblikovanje:
- Uresničuje oprijemljive kratko- in dolgoročne poslovne cilje,
- Ureja miselni tok uporabnika/kupca,
- Uporablja že znan vizualni jezik in tako gradi zaupanje,
- Usmerja pozornost uporabnika/kupca na pomembne elemente na pravem mestu in ob pravem času,
- Izboljšuje finančno uspešnost celotne organizacije,
- Izboljšuje priklic in prepoznavnost blagovne znamke,
- Skrajšuje čas za vstop produkta na trg,
- Povečuje in ščiti vaš tržni delež,
- Izboljšuje zadovoljstvo strank in nadgrajuje uporabniško izkušnjo.
Raziskave to potrjujejo.
Pri McKinsey and Company so hoteli ugotoviti, kakšna je poslovna vrednost oblikovanja, zato so izvedli doslej še najbolj dosledno in celovito raziskavo. Ugotovili so naslednje:
Vodilni v oblikovanju so povečali svoje prihodke (in donose delničarjem) skoraj dvakrat hitreje kot njihovi tekmeci v panogi.
Tukaj je še nekaj dodatnih ugotovitev te iste raziskave:
- Obstaja močna korelacija med visokim rezultatom MDI (oblikovanje) in vrhunsko poslovno uspešnostjo.
- Paradigma »vrhunsko oblikovanje, vrhunska uspešnost« velja za vse panoge.
- Trg (uporabnik/kupci) nesorazmerno bolj nagrajujejo znamke z dobro oblikovalsko prakso.
Te številke kažejo, da strateško oblikovanje prinaša vrednost vsakemu poslu. Zato tudi mi, kot oblikovalci, moramo vedeti, kaj naš naročnik ali podjetje skuša doseči, in temu ustrezno prilagoditi naše cilje.
A ne gre samo za poslovne rezultate. Ben Crothers poudarja tudi eno pomembno korist za vse oblikovalce, razvijalce in druge profesionalce:
“Vlaganje v oblikovalsko strategijo pomeni vlaganje v večje samozaupanje. Če imate jasno oblikovalsko strategijo, vam bo veliko bolj jasno, kakšna je vrednost, ki jo skušate ustvariti, in komu je namenjena. Jasno vam bo tudi, kakšno tveganje ste pripravljeni sprejeti in kakšno niste. To lahko povzroči neverjetno sproščanje vaše kreativnosti, saj so »meje peskovnika« (vaši cilji in omejitve) jasno določene. ”
Ben Crothers
Kot lahko vidite, ima dizajn strategija ugodne učinke tako za vaš posel kot tudi za vas osebno. In, če smo že pri tem, razvijmo si svojo!
Kako razviti svojo dizajn strategijo?
Dizajn strategija se začne z oceno konkretnih ciljev vaših strank ali vaše organizacije.
Začnite z enostavnimi poslovnimi vprašanji, saj ta odpirajo vrata v precej bogatejšo strateško razpravo:
- Kje na trgu delujemo?
- Kako naj zmagamo?
- Katero težavo rešujemo?
- Kako lahko stranki pomagamo do zmage?
- Kaj je naša glavna prednost?
Morate ugotoviti, na kateri točki je vaša organizacija zdaj, kam bi jo radi popeljali in kateri so konkretni koraki na poti do tja. To je za mnoge organizacije težka naloga, a če jo opravite že vnaprej, je bolj verjetno, da boste dosegli željene rezultate.
Pojdimo čez korake, ki jih potrebujete za razvoj oblikovalske strategije.
Opredelite težavo in si določite okvirne poslovne cilje.
To pomeni izide oziroma rezultate, ki jih vaš posel skuša uresničiti, določajo pa jih potrebe oziroma izzivi vašega podjetja. Ti cilji so merljivi (npr. povečanje prihodka za 65 % v 18 mesecih; izboljšanje zadovoljstva uporabnikov s 6,5 na 7,5 itd.) in od vas zahtevajo, da razvijete strategijo.
Zdaj je ravno pravi čas, da izvedete eno (ali več) od teh vaj za dviganje kreativne samozavesti. Povabite k vajam tudi vse tiste, ki bodo skupaj z vami razvijali strategijo – in prepustite vaši kreativnosti prosto pot.
Lahko pa organizirate tudi lastno design sprint delavnico – v celoti ali samo nekaj njenih delov. Ta vas lahko privede do koristnih ugotovitev in vam pomaga doseči otipljive rezultate prej, kot si mislite. Tukaj se lahko naučite, kako organizirati svojo design sprint delavnico.
Prepričajte se, da poznate potrebe uporabnikov s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih raziskav uporabnikov.
Izognite se pristranskosti in odkrijte dejanske težave, s katerimi se spopadajo vaši uporabniki. Vsi izzivi, ki jih skušate rešiti, bi po tem koraku morali biti jasno določeni. Raziskava uporabnikov bi morala zapolniti vse ostale vrzeli v védenju, morala pa bi tudi odgovoriti na vprašanje: »Za koga sploh vse to oblikujemo?«
Zagotovite si podporo znotraj organizacije.
Deležnikom, odločevalcem in vplivnežem morate dati možnost, da prispevajo svoje mnenje, če hočete biti gotovi, da oni vejo, da so to tisti izzivi, ki morajo biti naslovljeni, in da si zagotovite njihov pristanek oziroma podporo.
Oblikujte svojo oblikovalsko strategijo.
To pomeni načrt in pregled stanja na višjem nivoju, ki povzema podrobnosti vaše strategije za doseganje poslovnih ciljev. Učinkovita strategija je jasna, merljiva in je določena za vse posamezne vloge ali deležnike (npr. skrajšanje povprečnega časa do ponovnega obiska spletne strani; znižanje stopnje odtekanja uporabnikov za 17 % v 6 mesecih ipd.). Lahko vsebuje tudi izjave o vašem poslanstvu, vrednotah in viziji, konkurenčne ali SWOT-analize, in finančne ocene. Tukaj si lahko tudi opredelite, katere ključne kazalnike uspešnosti (KPI) boste merili in določite, kaj boste imeli za uspeh. Naj odločevalci znova podajo svoje mnenje o tem, saj brez njih ne boste mogli izvesti svoje strategije.
Razdelajte taktiko.
V tem koraku je treba opredeliti, katero taktiko boste uporabljali za doseganje zgoraj določenih ciljev (npr. vključevanje novih uporabnikov po njihovi registraciji, integracija Pogostih vprašanj z vašo spletno stranjo ali aplikacijo na ključnih točkah odločanja itd.). Na tej točki lahko začnete razmišljati o konkretnih oblikovalskih elementih, vizualnem jeziku, vidikih znamčenja, prototipih uporabniške izkušnje in drugih gradnikih, ki vam bodo pomagali pri uresničevanju ciljev. Vaša taktika ne sme biti v nasprotju z vašo strategijo, vaša strategija pa ne sme biti v nasprotju z vašimi cilji.
Ocenite razpoložljiva sredstva.
To se nanaša na seznam virov, ki so vaši organizaciji na voljo, in podrazumeva znesek vseh sredstev, ki jih je vaša organizacija pripravljena in sposobna vložiti, usposobljeni kader, ki je organizaciji na razpolago, ter interne sisteme in procedure, ki so potrebni za izvajanje opredeljene taktike in strategije. Ta ocena vam bo dala vedeti, ali je vaša strategija uresničljiva znotraj danih omejitev in kako hitro jo boste lahko izvedli.
Koraki od 1 do 3 vam bodo dali temeljit vpogled v težavo, s katero se spopadate. Koraki od 4 do 6 vam bodo pomagali pri usmerjanju razvojne poti, sprejemanju oblikovnih/oblikovalskih odločitev in vam sugerirali, katere oddelke je treba vključevati v proces.
Vse to se morda lahko zdi rahlo preveč, a če niste ravno oblikovalski strateg, ni treba, da oblikovanje celotne strategije pade prav na vaša pleča. Vseeno pa, celo kot oblikovalci ali produktni vodje, lahko – in tudi morate – prispevati svoj pogled na oblikovalsko strategijo, da bi tako napredovali, se povezovali z drugimi in prispevali k razvoju te strategije.
Bolj kot se boste urili v strateškem razmišljanju, lažje vam bo razvijati oblikovalsko strategijo.
Tako lahko vadite, medtem ko opravljate svoje vsakodnevne oblikovalske naloge:
Opazujte. Poučite se o poslovnem modelu ter poslovnih ciljih organizacije in spremljajte relevantne trende. Razmišljajte širše in o tem, kaj je zares pomembno za vaše uporabnike ali podjetje. Bodite pozorni na težave, do katerih lahko pride znotraj oblikovalskega procesa in se o njih pogovorite s člani vaše ekipe.
Sprašujte strateška vprašanja. Bodite radovedni, sprašujte več, kopljite globlje in se naučite prisluhniti drugim. Tako ne boste zgolj zvedeli veliko stvari, ki vam pri razvoju strategije lahko pridejo prav, ampak tudi drugi ljudje vas bodo drugače dojemali, če boste upoštevali njihov vidik in njihovo strokovno znanje.
Osredotočite se na poglavitni cilj. Pri komunikaciji se fokusirajte na vaše glavne cilje, smotre in rezultate. Če se boste nekaj časa vadili v tem, bosta vaša miselnost in vaš miselni proces postala bolj usmerjena v rezultate in različne oblikovne elemente boste videli v drugačni luči.
Ko enkrat postavite oblikovalsko strategijo in vaše kolesje strateškega razmišljanja deluje s polno paro, je čas, da uveljavite svoj načrt. S tem imajo mnogi težave, zato si poglejmo, kaj je ključnega pomena za uspešno implementacijo strategije.
Merite rezultate, da boste lahko implementirali vašo oblikovalsko strategijo
Ključ do uspešne implementacije vaše oblikovalske strategije se skriva v metriki in merjenju.
Verjetno ste že slišali reklo: »S tistim, kar se meri, je mogoče tudi upravljati«. Morda to zveni kot kliše, a je vseeno res – če je ne morete meriti, ne morete vedeti, ali vaša strategija dejansko deluje.
Devin Mancuso, oblikovalski strateg pri Googlu, je v najinem pogovoru tako povedal:
As Devin Mancuso, design strategist at Google, said during our talk:
“Nenehno je treba skrbeti za to, da je naša metrika usklajena s širšimi poslovnimi cilji. Metrike, ki vodstva ne zanima, nima smisla izvajati.”
S tem, ko oblikovanje znotraj organizacije dozoreva, lahko v idealnem primeru uporabimo svoj vpliv, da zagotavljanje zaželene izkušnje za uporabnike integriramo v naše merske nastavitve na višji ravni.
Če pa še nismo na taki ravni zrelosti, se namesto tega moramo posvetiti iskanju načinov, s katerimi lahko prikažemo, kako naša dizajn metrika neposredno vpliva na tiste reči, ki voditelje dejansko zanimajo.”
Določanje ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI) in spremljanje rezultatov bo prineslo tri zelo pomembne prispevke k vaši strategiji in njeni implementaciji:
- Ohranjalo vas bo osredotočene na težave, ki jih rešujete, in vsem bo določalo jasne cilje, ki jih je treba doseči.
- Razkrilo vam bo, ali ste na pravi poti ali pa morda morate spremeniti vaš pristop in ustrezno prilagoditi vašo taktiko ali strategijo.
- Vašim nadrejenim bo dalo vedeti, da zasledujete in dosegate poslovne cilje. Vrednost vašega oblikovanja in donosnost sredstev (ROI) boste lahko predstavili v oprijemljivih številkah.
Merjenje lahko dokaže, da vaša dizajn strategija ima določeno vrednost, in je ključnega pomena pri njeni implementaciji. Pomagalo bo tudi vam pri razlikovanju med delujočimi in nedelujočimi taktikami. V doglednem času boste lahko ugotovili, katere vizualne in uporabniške izkušnje ter elemente znamčenja se pri različnih nalogah splača uporabljati.
Tukaj lahko najdete uporaben vodič za izbiro vaših KPI in merjenje vrednosti oblikovanja ter donosnosti sredstev.
Profesionalni namigi: ključ do uspešne oblikovalske strategije
Skozi lastne izkušnje in razpravo s kolegi sem odkrila, da obstajajo ključni elementi uspešne oblikovalske strategije, ki so za merjenje preveč subtilni, a so vseeno enako pomembni. Tukaj si lahko preberete štiri namige, ki se jih pri razvijanju vaše strategije splača upoštevati.
Ljudje naj se počutijo vključeni v ta proces
Ko mine nekaj let, se ljudje verjetno ne bodo več spominjali vaše izvirne strategije in prezentacije. Za vedno pa si bodo zapomnili, kako so se počutili, ko so bili vključeni v postopek oblikovanja strategije. Se jim je zdelo, da so lahko prispevali k temu? So se počutili upoštevani? So bile njihove zamisli vključene v poročilo? Je potekala razprava o ustreznih kompromisih?
Vi se boste zatem verjetno posvetili nekemu novemu projektu, na njih pa bo padla odgovornost, da to strategijo izvajajo. Zato sta njihova vključenost in razumevanje načrta ključnega pomena, verjetno bolj kot prepričljivi vizualni modeli ali popolna zgodba izdelka.
To je bistvenega pomena tudi za vse delavnice ali sprinte, ki jih boste izvajali. Če se bodo udeleženci počutili vključeni, bodo podajali bolj konkretne predloge.
Dajte jim nekaj, v kar lahko verjamejo
Strategija je lahko uspešna le, če se vsi, ki naj bi bili vanjo vključeni (kader, vodstvo itd.) lahko poistovetijo z njo in so jo pri svojem delu pripravljeni uporabljati. Jasna smer, prednost pred konkurenco in druge strateške točke so sicer seveda pomembne, a tisto nekaj, kar strategijo naredi posebno, je tisto, zaradi česar bodo ljudje verjeli v njo.
Vedno imejte v mislih, kaj je tisto, kar vašo strategijo dela zares odmevno in relevantno za tiste, ki naj bi jo izvajali.
Ne zidajte gradov v oblakih – bodite realni
Dizajn strategija ni vizija popolne prihodnosti, čeprav se jo morda zdi mikavno tako razumeti.
To je strategija – morali boste sprejemati kompromise in konkretne odločitve.
Najboljše strategije so osnovane na realnosti današnjega časa (in po možnosti prihodnjega). Ne skušajo ustvarjati podobe popolnega sveta, v katerem bo kar cel trg nenadoma posvojil vašo rešitev. Priznavajo dejstvo, da bo prihajalo do razdrobljenosti naprav, da vsi razvijalci ne bodo posvojili vaših čudovitih novih API-jev, da bodo platforme imele nasprotujoče si standarde itd.
Učinkovita strategija vsa ta dejstva že vključuje v njihove produktne vizije in proces odločanja. Upošteva tudi hitrost sveta, v katerem živimo, in to, da je sprememba edina stalnica. Nič ni narobe, če nenadoma moramo prilagoditi našo strategijo. Ravno nasprotno: sprotno prilagajanje pomeni, da ste gibčni in pogosto proaktivni, to pa so nujni pogoji za uspeh.
Zadovoljstvo uporabnikov je ključnega pomena
Izredno pomembno je, da se zadovoljstvo uporabnikov nahaja v samem središču vaše OSSO. Če se vaša strategija iskreno osredotoča na povečevanje učinkovitosti do uporabnikov in reševanje njihovih težav, se bo to poznalo na njih in bo povečalo vaše ujemanje izdelka s trgom.
Cilj povečati zadovoljstvo uporabnikov deluje kot prisilni dejavnik za celo organizacijo in jo spodbuja k iskanju tistega, kar je uporabnikom dejansko pomembno. Če na izvršni ravni premorete takšno oblikovalsko miselnost, torej tisto, ki podrazumeva radovednost, empatijo in reševanje težav, osredotočeno na ljudi, bo vaša organizacija uspevala.
Dobro, sedaj moramo pa spregovoriti tudi o oblikovalskih strategih. Ta vloga je tako vznemirljiva kot tudi zahtevna, nekatere od njenih ključnih veščin pa bodo prišle močno prav komurkoli na oblikovalskem ali vodstvenem položaju. Pa si poglejmo!
Kako postati boljši oblikovalski strateg
Najprej si poglejmo kaj dela oblikovalski strateg
Oblikovalski strategi kombinirajo pristop strogega oblikovalskega razmišljanja z razumevanjem poslovnih modelov, zunanjih sil ter novih panožnih in kulturnih trendov. Oblikovanje povezujejo s širšo sliko in komunicirajo njegovo vrednost v takšnem smislu, ki ga vodstvo lahko razume in se lahko zavzema zanj.
Oblikovalski strateg razmišlja sistemsko, je strokovnjak z analitičnimi in kreativnimi sposobnostmi, potrebnimi za izvajanje oblikovalske strategije.
Njihove analitične sposobnosti pomenijo, da so se zmožni zavedati želja, ciljev, težav in frustracij uporabnikov. Njihove kreativne sposobnosti jim omogočajo, da lahko ustvarijo prepričljivo (in resnično) zgodbo, ki organizacijo priteguje in združuje okrog njenih uporabnikov.
Ti strokovnjaki so odlični v oblikovalskem razmišljanju; zmožni so pretvoriti oblikovanje v praktično orodje za reševanje problemov, ki bo njihovi organizaciji prinašalo konsistentne rezultate. Izjemni oblikovalski strategi s pomočjo oblikovanja prispevajo uporabne rešitve ali rešujejo trdovratne težave.
Kje je mesto za oblikovalske stratege?
Oblikovalske stratege se pogosto vključuje v poslovne pogovore na visoki ravni. Vseeno pa morajo ti strategi, če hočejo določati, kako naj bo nekaj oblikovano, in učinkovito komunicirati svoje načrte drugim vodstvenim delavcem in odločevalcem, obvladati poslovni besednjak in pokazati, da razumejo cilje podjetja ter ključne metrike.
Ugotoviti morate, kdo vse ima »prostor za mizo« in spoznati njihove cilje, poglede in motivacije. Oblikovalski strateg namreč mora delovati v sodelovanju z mnogimi različnimi oddelki v podjetju, zato je razumevanje njihovih pogledov ključnega pomena. Nemogoče je namreč načrtovati in pomagati uresničevati uspeh nekega projekta, ne da bi vedeli, kaj vsaka oseba ali oddelek skuša doseči.
To ni enostavno – in zato oblikovalski strateg potrebuje ravno pravi nabor veščin in znanj.
Veščine in navade oblikovalskih strategov
Spodaj so navedene nekatere (ne vse) veščine, ki jih dober oblikovalski strateg mora imeti:
Sistemsko opazovanje in razmišljanje. Treba je videti širšo sliko: celoten gozd in ne posameznih dreves.
Postavljanje boljših vprašanj. Prepoznavni znak dobrega stratega je, da postavlja vprašanja, ki so povezana s poslom in spodbujajo k razmišljanju. Pri sodelovanju z deležniki in uporabniki si prizadeva odkriti pomembne vpoglede.
Prilagodljivo prepričanje. To je sposobnost zavzeti trdno stališče do nekega vprašanja, obenem pa tudi zmožnost dovolj ohlapnega zavzemanja tega stališča, da se to slednje lahko spremeni, če se pojavijo nove informacije.
Ustvarjanje povezav (med točkami). Sposobnost relativno hitro osmisliti veliko količino informacij in začetne ugotovitve raziskav pretvoriti v elemente strategije – to pa pride z izkušnjami.
Ustvarjanje prepričljivih produktnih zgodb. Do interne podpore je lažje priti, če so te zgodbe po meri in okusu produktnih ekip in vodstva.
Radovednost. Negujte in hranite željo po razumevanju tega, kako in zakaj stvari delujejo.
Odprtost. Omogočite si širok spekter inputov in informacij, namesto da spremljate isti tok vsebin kot vsi ostali.
Sintetično razmišljanje. Negujte izkušnje, ki od vas zahtevajo, da analizirate, povzemate in posredujete informacije (kot na primer omogočanje skupnih delavnic in udeležba v njih).
Sodelovalnost. Aktivno se zanimajte za mnenja, izkušnje in modrosti ljudi v vaši ekipi in izven nje.
No, pa smo! Še ena stvar, preden zaključimo – enostaven primer, kako je v praksi videti uspešna dizajn strategija.
Super short case study: IKEA
IkeIKEA uporablja svojo oblikovalsko strategijo za uresničevanje zelo specifičnih ciljev. Pri Ikei je cena, na primer, tako pomemben vidik njihove strategije, da so ceni prilagodili svoj oblikovalski proces.
“Pri Ikei najprej oblikujemo ceno, nato pa produkt razvijamo tako, da ustreza tej ceni. Ikeini produktni razvijalci in oblikovalci sodelujejo neposredno z dobavitelji in tako zagotavljajo, da se ustvarjanje nizkih cen začne že v tovarni.”
Kaj pa tloris njihovih trgovin?
Pri Ikei hočejo, da stranke (a.) vidijo vse, kar je v njihovi trgovini na voljo, (b.) v njihovih trgovinah preživijo več časa in (c.) kupijo več izdelkov, kot so sprva nameravali. Več časa kot preživijo v njihovih trgovinah, bolj verjetno bodo nekaj kupili. Ikeini poslovni cilji in raziskave vplivajo na njihovo oblikovanje.
Zato je tako težko zapustiti Ikeino trgovino, ko ste enkrat že vstopili vanjo.
Ta pristop, ki je zasnovan na oblikovanju, se je izkazal za zelo dobičkonosnega. Ikea je v letu 2019 naredila 45,5 milijard prometa. To dejstvo je toliko bolj presenetljivo, ko ugotovite, da se Ikea širi ravno v času prodajne krize, ko je izginilo več kot 100 trgovskih znamk in ko bo v tem letu v ZDA predvidoma zaprtih več kot 75 tisoč trgovin. Ikea zahvaljujoč svoji oblikovalski strategiji raste, medtem ko njeni tekmeci izginjajo.
Kaj pa produktno oblikovanje?
Ikea si je izbrala minimalistično oblikovanje, kar omogoča hitrejšo, enostavnejšo in cenejšo množično proizvodnjo. Odločila se je tudi za to, da ta prihranek prenese na svoje kupce, in tudi to je bilo stvar oblikovalske strategije. Njihovi izdelki so plosko zapakirani (flat-packed) in zahtevajo sestavljanje, to pa sproža efekt Ikea: kognitivno pristranskost, ko uporabniki neproporcionalno bolj cenijo izdelke, ki so jih sami soustvarili.
Vpliv njihove oblikovalske strategije na njihovo poslovanje je ogromen in pri tem niso edini. Tudi Youtube, Airbnb, Kickstarter in Instagram so ustanovili oblikovalci, ki so oblikovalsko razmišljanje in dizajn načela aplicirali na svoje poslovanje, da bi s tem diferencirali svoje podjetje.
Upam, da vam bo ta prispevek pomagal ustvariti boljšo predstavo, kaj je dizajn strategija in zakaj je tako pomembno, da si razvijete svojo.
Če bi radi zvedeli še več o oblikovalski strategiji, se naročite na moj novičnik.
Obstaja pa tudi brezplačna e-knjiga o oblikovalski strategiji, ki si jo lahko shranite tu.

? Oh hey,
I’m Romina.
Design strategy consultant, founder of DesignStrategy.guide
I work as a Design Strategist who holds a Master of Business Administration. I have 15+ years of career experience in design work and consulting across both tech startups and several marquee tech unicorns such as Stellar.org, Outfit7, Databox, Xamarin, Chipolo, Zemanta, etc. I currently advise, coach and consult with companies on design strategy & management, visual design and user experience. My work has been published on Forbes, Hackernoon, Blockgeeks, Newsbtc, Bizjournals, and featured on Apple iTunes Store.
More about me * Let’s connect on Linkedin * Twitter